Požarni red
Požarni red je interni akt posamezne organizacije, ki predpisuje konkretne ukrepe varstva pred požarom.
Požarni red mora vsebovati:
• organizacijo varstva pred požarom (npr. odgovorne osebe, sistem organiziranja);
• ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo razmere ter ukrepe za varno evakuacijo in hitro intervencijo; predvideno mora biti tudi število uporabnikov prostorov (kaj vse se sme delati in kaj ne, da ne pride do nastanka požara);
• navodila za ravnanje v primeru požara (ukrepe, ki jih je potrebno izvajati v primeru požara);
• vrste in način usposabljanja, predvsem zaposlenih oz. stalnih uporabnikov objekta.
Zakonodajalec je s pravilnikom določil način izdelave in predvideno vsebino, na posameznem lastniku ali uporabniku objekta (oz. njegovi pooblaščeni osebi) pa je, da vsebino prilagodi specifičnim lastnostim zgradbe ter zahtevanim ukrepom.
Izvlečki in navodila
Izvlečki požarnega reda so specifična navodila glede preventivnih in operativnih ukrepov v primeru požara. V njih se podrobno opredeli vse tisto z vidika varstva pred požarom, kar velja za posamezno zgradbo, nadstropje, predel zgradbe ali podobno zaključeno celoto. V njih se opredeli organizacijo, preventivne ter operativne ukrepe varstva pred požarom. Izvlečki požarnega reda morajo biti izobešeni na vidnem mestu v predelu zgradbe, za katerega so namenjeni.
Navodila za posamezne skupine zaposlenih so specifična navodila za posamezna delovna mesta, ki imajo ključne naloge npr. v primeru gašenja požara, izvajanja evakuacije, pomoči pri zagotavljanju reda, izvajanja specifičnih ukrepov. Posameznik iz teh skupin mora biti s takšnimi navodili še posebej seznanjen.
Požarni načrt
Požarni načrt je grafični prikaz ureditve in delov zgradbe z označenimi nevarnostmi ter napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito. Namenjen je gasilcem in reševalcem. Izdelati ga morajo lastniki oz. uporabniki bolj požarno bolj ogroženih objektov.
Požarni načrt mora prikazati objekt v prostoru (t.i makrolokacija) in požarnovarnostno ureditev v njem (t.i. mikrolokacija) po posameznih etažah.
Iz požarnega načrta morajo biti razvidne specifične nevarnosti in geometrijske značilnosti, ki so prisotne v zgradbi. S tem si lahko vodja intervencije na takšni zgradbi zelo pomaga pri načrtovanju operativnih ukrepov, vodenju intervencije ter nadzoru nad situacijo.
Evakuacija
Evakuacija je organiziran umik ljudi, živali in premoženja iz objekta ali območja, ki je ogroženo zaradi požara ali druge nevarnosti. Izvaja se po v naprej izdelanih načrtih, ki morajo biti preverjeni in preizkušeni.
Evakuacija uporabnikov objekta mora biti ob prihodu gasilcev že zaključena oz. v zaključni fazi. Gasilci ne izvajamo evakuacije, ampak morajo za to poskrbeti uporabniki zgradbe z opredelitvijo v požarnem načrtu ter teoretičnem in praktičnem usposabljanju za evakuacijo. Ob prihodu na mesto dogajanja lahko gasilci izvajajo le še nujno reševanje tistih, ki se zaradi različnih razlogov niso mogli pravočasno evakuirati na predvideno zbirno mesto.
Evakuacijske poti v zgradbi morajo zagotoviti:
• uporabnikom varen umik in možnost, da dosežejo varno mesto v zgradbi ali izven zgradbe, ne da bi jim učinki požara ali druge nevarnosti preprečevali umik;
• gasilcem in reševalnim ekipam, da začnejo z iskanjem in reševanjem uporabnikov stavbe med požarom ali drugih nevarnosti.
Načrt evakuacije
Načrt evakuacije je grafični prikaz razporeditve prostorov in lege požarnovarnostne opreme.
Z načrtom se lahko uporabniki in pa odgovorne osebe za izvajanje evakuacije orientirajo in se na podlagi tega evakuirajo oz. pomagajo pri evakuaciji.
Načrt evakuacije je obvezen za vse objekte oz. prostore, kjer se zbira večje število ljudi oz. se predvideva, da ljudje ne poznajo objekta in za uspešno evakuacijo potrebujejo grafični prikaz evakuacijske poti in zbirnega mesta.
Postopki evakuacije, postopki reševanja
Glede na koncept izvedbe evakuacijskih poti (vertikalne in horizontalne) mora biti izveden tudi koncept evakuacije, organizacijskega ukrepa varstva pred požarom.
Pri konceptu vertikalne evakuacije se stremi k temu, da se uporabniki zgradbe čim prej umaknejo v vertikalni smeri navzdol in na prosto, ven iz ogrožene zgradbe. Ta koncept prevladuje pri večini zgradb, kjer uporabniki nimajo težav z lastno mobilnostjo.
Pri konceptu horizontalne evakuacije se stremi k temu, da se uporabniki zgradbe sami ali s pomočjo spremljevalcev najprej umikajo horizontalno iz enega v drug požarni sektor, nato pa po potrebi skozi daljše časovno obdobje v vertikalni smeri, če obstaja potreba oz. požara ni možno hitro pogasiti.
Evakuacija mora biti ob prihodu gasilcev že zaključena oz. v zaključni fazi. Za evakuacijo skrbijo odgovorne osebe s strani zaposlenih oz. uporabnikov zgradbe. Gasilci dobimo podatke o evakuiranih osebah in po potrebi pričnemo s postopki reševanja s pomočjo različnih postopkov in naprav, ki jih opredeljuje gasilska taktika.
Požarna in gasilska straža
Požarna straža je organizacijski ukrep varstva pred požarom, ki je po zakonodaji potreben v naslednjih situacijah:
• ko se pretaka večja količina plina ali lahko vnetljivih tekočin;
• kadar se izvajajo vroča dela na požarno ogroženem mestu;
• na javni prireditvi, kjer obstaja možnost nastanka požara;
• v primeru povečane požarne ogroženosti v naravnem okolju.
Glavni namen je preprečevanje nastanka požara in odstranjevanja vseh potencialnih požarnih tveganj, ob morebitnem nastanku požara pa mora biti požarna straža sposobna požar tudi pogasiti oz. ustrezno drugače ukrepati.
Gasilska straža je operativni ukrep, ko gasilci po gašenju požara počakajo, da se razmere na požarišču umirijo. Med tem se preprečuje nastanek novih žarišč oz. ponovni razvoj požara.
Požarna straža na javnih prireditvah
Nevarnosti, ki so prisotne na javnih prireditvah:
• število ljudi in njihove navade;
• različne aktivnosti na prireditvi (pirotehnika);
• tehnične pomanjkljivosti objekta (premalo izhodov, zaprta vrata, zaparkirana okolica,…).
Postopek izvajanje požarne straže na javnih prireditvah:
• pregledati razporeditev gasilnikov, hidrantov, naprav aktivne požarne zaščite;
• pregledati površine za gasilce – po potrebi jih je potrebno zavarovati pred zaparkiranjem;
• preveriti možnosti interveniranja gasilske enote;
• med prireditvijo pozorno spremljati, kaj se dogaja na prizorišču;
• opozarjati udeležence na morebitne nevarnosti in kršitve;
• v primeru nastanka požara hitro intervenirati in po potrebi takoj klicati dodatno pomoč;
• po končani prireditvi periodično preverjati stanje po celotnem prostoru in okolici ter napisati zapisnik o požarni straži.
Preventivni pregled zgradbe
Za preventivni pregled dela ali celotne zgradbe nam lahko služi kar »kontrolni list opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom«, ki je obvezna priloga požarnega reda. V njem je potrebno opredeliti vsebine in ukrepe, ki so pomembni s področja varstva pred požarom:
• pregled uporabnosti in dostopa gasilnikov, hidrantov;
• pregled prehodnosti evakuacijskih poti, dostopnost in uporabnost površin za gasilce;
• pregled stanja upoštevanja predpisanih prepovedi, stanje specifičnih bolj ogroženih naprav (kotlovnica, silos, dimnik, kadilnica, polnilnica viličarja);
• pregled opozorilnih in obvestilnih znakov;
• pregled požarnega reda ter izpolnjevanje njegovih določil;
• pregled sistema vzdrževanja;
• pregled splošnega reda in čistoče.
GZ ORMOŽ © 2013 | Pravno obvestilo | Piškotki
Izdelava spletnih strani: Aries-IT
